Preskoči na glavno vsebino

Zakonska zveza

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb, v kateri sta zakonca enakopravna. Temelji na svobodni odločitvi za sklenitev zakonske zveze, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere želita skleniti zakonsko zvezo. V prijavi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno veljavnost.

Za sklenitev zakonske zveze je potrebna osebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, glede na njuno željo pa se zakonska zveza lahko sklene:

  • pred matičarjem in načelnico ali načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščeno osebo
  • pred matičarjem in županjo ali županom občine, na območju katere se zakonska zveza sklepa
  • samo pred matičarjem.

Navzočnost prič pri sklepanju zakonske zveze ni obvezna.

Za sklenitev zakonske zveze mora oseba, ki je tujec, predložiti naslednjo dokumentacijo, ki ni starejša od šestih mesecev:

  • izpisek iz rojstne matične knjige,
  • potrdilo o samskem stanu,
  • potrdilo, ki ga izda pristojni organ države, katere državljan je bodoči zakonec, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze (če ga država izdaja),
  • dokaz o državljanstvu (potna listina, zanjo ne velja pravilo, da ni starejša od šestih mesecev)

Tuje javne listine lahko uporabljate v Sloveniji, če jih najprej overite v državi izvora, nato pa v Republiki Sloveniji še na ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Overitev listin pa ni potrebna:

  • med državami podpisnicami Haaške konvencije o ukinitvi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin zadostuje overitev s pečatom »APOSTILLE«,
  • med državami, ki imajo z Republiko Slovenijo sklenjene bilateralne (dvostranske) sporazume o vzajemnem priznavanju listin brez overitev,
  • za izpiske iz matičnih knjig, izdane na večjezičnih obrazcih na podlagi Dunajske in Pariške konvencije.

Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze.

Partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata v razmerju med njima po Družinskem zakoniku enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski zvezi.

Osebe, ki živijo v zunajzakonski skupnosti nimajo  enakih pravnih pravic kot osebe s sklenjeno zakonsko zvezo.

Za dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti je pomembno, da v času trajanja zveze ni razlogov, zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna.

Slovenska zakonska ureditev ne ureja registracije zunajzakonske skupnosti in se register o obstoju zunajzakonske skupnosti ne vodi. Potrdila o obstoju zunajzakonske skupnosti zato ni mogoče pridobiti, ravno tako ni mogoče sprožiti samostojnega postopka izključno z namenom ugotavljanja zunajzakonske skupnosti, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev določene pravice ali dolžnosti.

Partnerska zveza je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, v katerih sta partnerja enakopravna. Takšna skupnost ima na vseh pravnih področjih skoraj v celoti enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Z 31.07.2023 sta partnerja lahko na podlagi izjave svojo partnersko zvezo spremenila v zakonsko zvezo. Po tem datumu ni mogoče sklepati partnerske zveze temveč le zakonsko zvezo.

Zakonska zveza lahko preneha z odločitvijo pristojnega sodišča, da gre za neobstoječo ali za neveljavno zvezo. V večini primerov pa zakonska zveza preneha z razvezo, ki je lahko sporazumna ali pa se začne na predlog enega od zakoncev oziroma partnerjev.

Najpogostejši način prenehanja zakonske zveze je razveza (sporazumna ali na predlog enega ali obeh zakoncev). Pred samo vložitvijo predloga za razvezo zakonske zveze pa se morata zakonca udeležiti še predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.

Udeležba na predhodnem svetovanju ni obvezna samo v primeru če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb, če je eden od zakoncev nerazsoden, če ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan oziroma če en ali oba zakonca živita v tujini. V teh primerih se lahko zakonca (ali eden od njiju) obrne/ta neposredno na pristojno sodišče, pri katerem poda/ta predlog za razvezo zakonske zveze.

Zakonca, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, in ki se sporazumeta o najpomembnejšim medsebojnih vprašanjih (delitev premoženja, stanovanje, preživljanje), pa lahko skleneta sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem.

Sofinacira Evorpska unija
This site is registered on wpml.org as a development site. Switch to a production site key to remove this banner.