Kaj pomeni status mednarodne zaščite?
Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.
Kakšna je razlika med statusom begunca in statusom subsidiarne zaščite?
Status begunca se vam prizna, če ste:
- državljan tretje države
- se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahajate zunaj države, katere državljan ste
- ne morete ali zaradi strahu nočete uživati varstva te države ali
- oseba brez državljanstva in se nahajate zunaj države, kjer je vaše običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne morete ali se nočete vrniti v to državo.
Status subsidiarne zaščite se vam prizna, če ste:
- državljan tretje države ali oseba brez državljanstva
- ne izpolnjujete pogojev za status begunca
- obstaja utemeljen razlog, da bi bili ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če ste oseba brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpite resno škodo.
Odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje, odločba o priznanju statusa subsidiarne zaščite pa kot dovoljenje za začasno prebivanje.
Kaj naredim, ko pridobim status mednarodne zaščite v Sloveniji?
Takoj po pridobitvi statusa se morate zglasiti na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer vam odvzamejo biometrične podatke in predložite ustrezne fotografije za izdajo dovoljenja za prebivanje v obliki izkaznice.
Kako dolgo mi velja biometrično dovoljenje za prebivanje?
Begunci dobijo biometrično dovoljenje za stalno prebivanje z veljavnostjo 10 let, osebe s subsidiarno zaščito pa dovoljenje za začasno prebivanje za obdobje, za katerega jim je priznana subsidiarna zaščita.
Za mladoletne otroke za dovoljenje za prebivanje zaprosijo njihovi starši oz. zakoniti skrbniki, vendar morajo biti ob oddaji vloge prisotni tudi otroci. Dovoljenje za prebivanje je možno prevzeti le osebno; za otroke ga lahko prevzamejo njihovi starši ali skrbniki.
Ali lahko z biometričnim dovoljenjem za prebivanje potujem v druge države?
Dovoljenje za prebivanje ni potovalni dokument, temveč je namenjeno le prepoznavi osebe na območju Republike Slovenije. Za pot v tujino, tudi znotraj Evropske unije, si morate urediti ustrezen potni list. Dovoljenje za prebivanje pa mora imeti na poti s seboj, saj z njim izkazuje pravico do vrnitve v Slovenijo.
Potni list in potovanje v druge države
Kot oseba s statusom begunca, morate vlogo za izdelavo potnega lista oddati na Ministrstvo za notranje zadeve in ob tem priložiti fotografijo, ki je primerne kakovosti za biometrično obdelavo. Pri oddaji vloge vam vzamejo prstna odtisa. Za otroke, mlajše od 12 let, odvzem prstnih odtisov ni potreben. Do dopolnjenega 18. leta vlogo za potni list vloži zakoniti zastopnik mladoletnika. Otrok, ki je starejši od 8 let in se praviloma že zna podpisati, pa mora biti zaradi preverjanja istovetnosti in zaradi podpisa navzoč ob oddaji vloge.
Potni list se izda z veljavnostjo največ 10 let. Stroške izdaje in podaljšanje potnega lista krijete sami, razen če nimate lastnih sredstev in ste prejemnik denarne socialne pomoči. V tem primeru morate k vlogi priložiti veljavno odločbo centra za socialno delo.
Potni list vam omogoča potovanje brez vizuma le v države podpisnice Schengenskega sporazuma. Potovanje lahko traja največ 90 dni.
V primeru izgube ali kraje potnega lista, morate o tem takoj oziroma najpozneje v 8 dneh obvestiti MNZ. Za izdelavo novega potnega lista v primeru kraje je potreben tudi policijski zapisnik.
Če osebi status begunca preneha ali ji je odvzet, mora potni list v 8 dneh vrniti MNZ.
Ali lahko dobim potni list tudi, če sem oseba s subsidiarno zaščito?
Osebe s subsidiarno zaščito za potovanje uporabljajo svoj nacionalni potni list. Če ga nimate, vam lahko Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) za čas trajanja subsidiarne zaščite, izda potni list za tujca.
Stroške izdaje in podaljšanje potnega lista krije sami, razen če ta nimate lastnih sredstev in ste prejemnik denarne socialne pomoči. V tem primeru morate k vlogi priložiti veljavno odločbo centra za socialno delo.
Kaj če potni list izgubim ali mi ga ukradejo?
V primeru izgube ali kraje potnega lista, morate o tem takoj oziroma najpozneje v 8 dneh obvestiti MNZ. Za izdelavo novega potnega lista v primeru kraje je potreben tudi policijski zapisnik.
V času postopka podaljšanja subsidiarne zaščite oseba s tem statusom ne more imeti potnega lista. Če ji status subsidiarne zaščite preneha ali ji je odvzet, mora potni list v 8 dneh vrniti MNZ.
