Slovenija ima mrežo 16 območnih centrov za socialno delo. Območni centri so sestavljeni iz enot, ki izvajajo strokovne naloge, socialnovarstvene storitve, javna pooblastila in različne socialnovarstvene programe. Pomemben del zagotavljanja socialne varnosti je področje socialnega varstva, ki skupinam in posameznikom brez zadostnih sredstev za preživljanje omogoča vrsto storitev in denarnih prejemkov. Ukrepi temeljijo na socialni pravičnosti, solidarnosti in enakih možnostih, z njimi pa želimo omogočiti socialno varnost in socialno vključenost vseh prebivalcev Slovenije.

Tujci ste ob izpolnjevanju pogojev lahko upravičeni do različnih socialnovarstvenih prejemkov, subvencij in plačil, ki vam pomagajo v vaših težkih situacijah.

Pravice iz javnih sredstev so denarne in druge socialne pravice, ki jih zagotavlja država z namenom zagotavljanja socialne varnosti posameznikov in družin. Namenjene so osebam, ki si zaradi svojega materialnega ali socialnega položaja ne morejo v celoti zagotoviti osnovnih življenjskih potreb.

Med pravice iz javnih sredstev sodijo različni socialni transferji, kot so:

• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč,
• varstveni dodatek,
• državne štipendije,
• subvencija vrtca.
• Upravičenost do teh pravic se ugotavlja na podlagi dohodkovnega in premoženjskega stanja posameznika ali družine.

Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je enoten in ga vodijo centri za socialno delo, ki na podlagi zakonsko določenih meril odločajo o upravičenosti in višini posamezne pravice. Temeljni pravni okvir za to področje določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Pravice se uveljavljajo na podlagi obrazca Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, katerega morate poslati po pošti ali dostaviti osebno na pristojni center za socialno delo, v kraju kjer imate prijavljeno stalno ali začasno prebivanje.

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima eden izmed staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Mladoletni otroci, ki se zaposlijo niso več upravičeni do otroškega dodatka.

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji. Pravico do dodatka ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.

Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.

Pravica do omenjenega dodatka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so oproščeni plačila vrtca za mlajšega otroka. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Do znižanega plačila vrtca so upravičeni le tujci, starši otrok, ki imajo v Republiki Sloveniji začasno ali stalno prebivališče.

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki prihajajo iz materialno ogroženih družin. Gre za denarni prejemek, ki omogoča dijakom in študentom z nizkimi dohodki, da lahko nadaljujejo z izobraževanjem.

Ob izpolnjevanju ostalih pogojev so lahko do državne štipendije upravičeni državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.

Do državne štipendije so lahko upravičeni tudi delavci migranti, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovi vzdrževani družinski člani, ki prebivajo v Republiki Sloveniji.

Štipendije so lahko dodeljene tudi obmejnim delavcem, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom, za izobraževanje v Republiki Sloveniji,

Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Do denarne socialne pomoči so lahko upravičeni tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Do pomoči so upravičene tudi osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Do varstvenega dodatka so lahko upravičene osebe ki so:

–        trajno nezaposljive

–        trajno nezmožne za delo ali

–        nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške ali

–        uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine.

Do varstvenega dodatka so lahko upravičeni le tisti tujci, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči.

Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih družina sama ne more pokriti. Dodeljuje se za namen kritja stroškov poračuna elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje in podobno.

Upravičeni do izredne denarne pomoči so lahko posamezni tujci ali družine, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivanje. Poleg tega mora biti ugotovljeno, da so se zaradi razlogov, na katere niso mogli ali ne morejo vplivati, znašli v materialni ogroženosti, ali pa imajo izredne stroške za preživetje. Ti stroški morajo biti takšni, da jih z lastnimi dohodki ali dohodki družine ne morejo pokriti.

Izpolnjeno vloga za Izredno denarno socialno pomoč morate poslati na pristojen center za socialno delo v kraju, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.

Pogrebnina in posmrtnina sta finančni pomoči, namenjeni svojcem pokojne osebe, ki so upravičeni do denarne pomoči ali varstvenega dodatka, oziroma se preživljajo z nizkimi dohodki. Pogrebnina je namenjena izključno kritju stroškov pogreba.

Vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana se vloži pri pristojnem centru za socialno delo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Vlogi je treba priložiti dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.

Pomoč pri kritju stroškov pogreba se izplača tistemu družinskemu članu, ki je poskrbel za plačilo pogreba.

Vlogo z vsemi prilogami za izredno denarno socialno pomoč, kot pomoč za kritje stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana. Vlogo lahko vloži družinski član za pokojno osebo pri katerem koli centru za socialno delo. Pravica do pogrebnine in posmrtnine se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca.