Predšolska vzgoja je v Sloveniji organizirana v javnih in zasebnih vrtcih, kar staršem omogoča svobodno izbiro vzgojno-izobraževalnih programov v skladu z njihovimi osebnimi nazori. Namenjena je otrokom od enajstega meseca starosti do obveznega vstopa v osnovno šolo. Vpis otroka v vrtec ni obvezen, odločitev o tem sprejmejo starši sami.

Predšolski otroci s posebnimi potrebami se lahko vključujejo v redne ali razvojne oddelke v javnih vrtcih, enotah vrtcev ter vrtcih, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo, lahko pa tudi v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo prilagojen program

V Sloveniji imamo 416 vrtcev, in sicer:

• 108 samostojnih vrtcev,
• 210 vrtcev pri osnovni šoli in
• 95 zasebnih vrtcev.

Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Organizirano je kot enotna devetletna osnovna šola za učence od 6. do 15. leta starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za odrasle pa organizacije za izobraževanje odraslih.

Otroci se v 1. razred osnovne šole vpišejo v koledarskem letu, ko dopolnijo 6 let. Tako otroci v prvi razred osnovne šole vstopajo stari od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. Z vključitvijo postanejo učenci.

Otroku se lahko za največ eno leto odloži šolanje.

Ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, učenec ne more biti izključen iz šole, lahko pa je zaradi učnih ali vzgojnih razlogov prešolan na drugo šolo.

Učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno dokončajo deveti razred. Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.

Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, in ta šola je dolžna otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša.

Osnovnošolsko izobraževanje je zaradi široko razvejane mreže osnovnih šol dostopno vsem prebivalcem. Vsi otroci, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji. Javne osnovne šole so del javne mreže osnovnih šol; ta vsem otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu. Lokalne skupnosti ob ustanovitvi vsaki osnovni šoli določijo šolski okoliš. Starši vpišejo otroka v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva. Lahko pa ga prepišejo tudi na drugo šolo.

Šole skupaj z občino organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 km. Ne glede na oddaljenost učenčevega prebivališča od osnovne šole pa pravica do brezplačnega prevoza pripada učencem 1. razreda, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Za učence, ki čakajo na prevoz domov, šola organizira varstvo.

Na šolah se ustanovi učbeniški sklad, iz katerega si učenci lahko sposodijo učbenike in gradiva, ki jih potrebujejo pri izobraževanju.

V javnih šolah ni dovoljeno izvajati verouka (ali konfesionalnega pouka religije s ciljem vzgajati za to religijo) in verskih obredov, saj so po ustavi verske skupnosti in država ločene. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih šole izven pouka dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov.

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Pouk poteka do 24. junija, za učence 9. razreda pa do 15. junija.

Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Poleg poletnih počitnic imajo učenci še jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo praviloma po 1 teden. Pouka prosti dnevi so tudi državni prazniki. Učenci imajo lahko še dodatnih 5 prostih dni po lastni izbiri.

Pred poukom se za učence 1. razreda organizira jutranje varstvo, po pouku pa se učenci od 1. do 5. razreda lahko vključijo v podaljšano bivanje, kjer se učijo, naredijo naloge, se igrajo in sodelujejo v različnih dejavnostih.

Pred ali po pouku imajo učenci višjih razredov enkrat tedensko uro oddelčne skupnosti. Za učence vseh razredov šola praviloma po pouku izvaja tudi neobvezni dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti.

Po uspešno zaključeni osnovni šoli se kandidat lahko vključi v srednješolsko izobraževanje. Kandidat se lahko odloči za splošno izobraževanje v gimnaziji, ki vodi do splošne mature in omogoča vpis na univerzo, ali za poklicno oziroma strokovno izobraževanje, ki je namenjeno opravljanju specifičnih poklicev in se zaključi z zaključnim izpitom oziroma poklicno maturo. Tisti, ki opravi devetletno osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključi najmanj 7. razred osnovne šole, se lahko v okviru srednješolskega izobraževanja vključi v programe nižjega poklicnega izobraževanja. Ti programi se zaključijo z zaključnim izpitom.

V srednješolske izobraževalne programe v Sloveniji se lahko pod enakimi pogoji vpišejo državljani Republike Slovenije, državljani držav članic Evropske unije in tuji državljani, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti (to so samo državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Kosova in Severne Makedonije), ali če so ob vpisu sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Vsako leto v januarju ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavi razpis za vpis novincev v srednje šole.  Informativni dnevi so običajno februarja. Takrat srednje šole predstavijo svoje programe in dejavnosti, kandidati pa lahko dobijo odgovore na svoja vprašanja ter si ogledajo šolo, kar jim pomaga pri odločitvi glede nadaljevanja izobraževanja.

Za vpis v nekatere srednješolske programe, ki imajo posebne vpisne pogoje, morajo kandidati pred prijavo opraviti tudi preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti. Ti preizkusi se običajno izvajajo v marcu oziroma pred rokom za prijavo za vpis v srednje šole

Kandidat, ki se je predhodno šolal v tujini in se želi v Sloveniji vpisati v srednjo šolo, mora poleg prijavnice za vpis oddati tudi naslednjo dokumentacijo, ki jo srednja šola potrebuje za izvedbo postopka priznavanja tujega izobraževanja z namenom nadaljevanja šolanja:

• izpolnjen obrazec N – Vloga za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja,
• izvirnik tuje listine o izobraževanju (za vpis v začetni letnik zadnja tri spričevala šolanja v osnovni šoli, za vpis v višji letnik vsa spričevala šolanja v srednji šoli),
• neoverjeno kopijo teh listin,
• sodno overjen prevod teh listin,
• dokazila o trajanju in vsebini izobraževanja,
• kratek kronološki opis celotnega izobraževanja.

Visokošolsko izobraževanje daje študentom možnosti za osebni razvoj, kariero in aktivno državljanstvo ter širši skupnosti možnosti za osebnostni, socialni, umetniški, kulturni in ekonomski razvoj. Visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje zato postavljamo v samo središče razvojnih ambicij Republike Slovenije. Naš cilj je kakovosten in raznolik visokošolski prostor, ki se bo odzival na potrebe in pričakovanja družbe ter ustvarjal visoko število raznoliko izobraženih, motiviranih in inovativnih strokovnjakov z visokimi etičnimi standardi.

Na visokošolski študij v Sloveniji se lahko pod enakimi pogoji vpišejo državljani Republike Slovenije in državljani držav članic Evropske unije, tuji državljani, ki so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo ali pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.

Informativni dnevi so običajno organizirani v februarju in nudijo vpogled v praktični del študija, možnosti izmenjav, obštudijske dejavnosti ter karierne možnosti po zaključku programa. Na teh dogodkih imajo bodoči študenti priložnost pridobiti podrobne informacije o programih, predmetnikih, vpisnih pogojih in izbirnih postopkih. Poleg tega lahko zastavijo vprašanja profesorjem, študentom in svetovalcem, kar jim pomaga pri boljši odločitvi glede nadaljevanja izobraževanja.

Vpis na javne in zasebne visokošolske zavode (fakultete, visoke strokovne šole, akademije) v dodiplomske in podiplomske študijske programe poteka elektronsko na spletnem portalu eVŠ. Prijavo za vpis morajo kandidati oddati do roka, ki je določen z razpisom. Tudi vsa k prijavi zahtevana dokazila se vlagajo elektronsko prek portala eVŠ.