V primeru različnih vrst odločitev, ki jih sprejme Ministrstvo za notranje zadeve, se lahko osebi določi rok za njen prostovoljni odhod iz države. Takšno odločitev sprejme ministrstvo s sklepom ali odločbo, v katerem tudi določi rok za odhod.

V katerih primerih mi lahko pristojni organ določi rok za prostovoljni odhod iz Republike Slovenije?

Ministrstvo za notranje zadeve osebi določi 10-dnevni rok za prostovoljni odhod v naslednjih primerih:

1. ko ministrstvo prošnjo zavrne v rednem postopku: to stori, če ob upoštevanju dejstev in okoliščin iz zakona, ki ureja mednarodno zaščito ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite;
2. ko ministrstvo prošnjo zavrne  kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku: to stori, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan kateri od razlogov iz zakona, ki ureja mednarodno zaščito, zaradi katerih se prošnja prosila šteje za očitno neutemeljeno;
3. ko ministrstvo s sklepom zavrže prošnjo kot nedopustno, ker se država, iz katere prosilec prihaja, šteje za državo prvega azila ali za varno tretjo državo;
4. ko oseba ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje subsidiarne zaščite in se ji prošnjo za podaljšanje z odločbo zavrne;
5. ko ministrstvo v postopku o prenehanju ali odvzemu statusa mednarodne zaščite izda odločbo.

Ministrstvo za notranje zadeve pa lahko v odločitvi, ki jo sprejme, osebi določi tudi ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa, razen ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova. Pri določitvi in izvajanju ukrepa odstranitve tujca in ukrepa prepovedi vstopa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravice tujcev, in sicer tiste, ki urejajo ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v primeru izdaje odločbe o vrnitvi. Če Ministrstvo za notranje zadeve s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa.

Rok za prostovoljni odhod se ne določi osebi v naslednjih primerih:

• ko se prošnjo zavrne v rednem postopku, če so podani izključitveni razlogi,
• ko je bil osebi status mednarodne zaščite (status begunca) odvzet zato, ker obstajajo utemeljeni razlogi, da jo osebo obravnava kot nevarno za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, kar se kaže zlasti v ogrožanju suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti in ogrožanju varstva ustavne ureditve,
• ko je bil osebi status mednarodne zaščite (status begunca) odvzet, ker po pravnomočni obsodbi za hudo kaznivo dejanje predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.
• ko je bil osebi status mednarodne zaščite (status subsidiarne zaščite) odvzet zato, da se ugotovi eno od dejstev, ki so navedeni kot izključitveni razlogi v ZMZ,
• ko je bil osebi status mednarodne zaščite (status subsidiarne zaščite) odvzet zato, je oseba pred sprejemom v RS storila eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v RS zagrožena zaporna kazen, in je zapustila izvorno državo izključno zato, da bi se izognila kaznim, ki so posledica teh dejanj,
• ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova.

Rok za prostovoljni odhod začne teči z dnem, ko je sklep ali odločba o mednarodni zaščiti izvršljiva. Vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite prekine tek že določenega roka za prostovoljni odhod do izvršljive odločitve o prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Če Ministrstvo za notranje zadeve s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen rok za prostovoljni odhod.

Če obstajajo okoliščine, ki jih zakon, ki ureja pravice tujcev, določa za podaljšanje roka, lahko pristojni organ na prošnjo osebe, ki jo mora vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, rok za prostovoljni odhod z odločbo podaljša za čas trajanja okoliščin, zaradi katerih je določitev daljšega roka za prostovoljni odhod osebe upravičena.

Ministrstvo za notranje zadeve lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo osebe z odločbo prekliče, skrajša ali začasno odloži prepoved vstopa iz razlogov, ki jih za preklic, skrajšanje ali začasno odložitev prepovedi vstopa določa zakon, ki ureja pravice tujcev.

Prostovoljno vračanje

V Sloveniji je možnost prostovoljnega vračanja v izvorno državo za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito pravica, ki jo določa Zakon o mednarodni zaščiti. Za vračanje prosilcev je pristojen Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki lahko pri tem sodeluje z nevladnimi organizacijami.

Večina prostovoljnega vračanja poteka sodelovanja z agencijo Frontex, ki krije stroške potovanja, poleg tega pa nudi še program reintegracije, ki je namenjen tako prosilcem za mednarodno zaščito kot tujcem z drugimi statusi, ki se želijo vrniti v izvorno državo.

Vse osebe, ki bi se želele odločiti ali so se odločile za prostovoljno vračanje, to je tako prosilci za mednarodno zaščito kot vlagatelji namere, več informacij o možnostih vračanja dobijo pri osebju azilnega doma in njegovih izpostav.