Prosilci za mednarodno zaščito ste upravičeni do vključitve v osnovnošolsko izobraževanje. Poleg tega vam je zagotovljen tudi dostop do srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter  izobraževanja odraslih, in to pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Prosilci te pravice uveljavljate z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito. Izkaznico prosilca vam izda Ministrstvo za notranje zadeve ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito.

Do predšolske vzgoje, torej do vključitve v vrtec, prosilci za mednarodno zaščito niste upravičeni.

V času bivanja v azilnem domu lahko prosilci za mednarodno zaščito več informacij in pomoč v zvezi z dostopom do izobraževanja dobite pri osebju azilnega doma.

Kdaj se lahko vključim v osnovno šolo?

Prosilcem za mednarodno zaščito se v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno osnovnošolsko izobraževanje, najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve prošnje zagotovi pravica do osnovnošolskega izobraževanja. Še posebna pozornost pri vključevanju v osnovno šolo je namenjena otrokom prosilcem za mednarodno zaščito in mladoletnikom brez spremstva, ki so prosilci za mednarodno zaščito. Njim se po potrebi zagotovi tudi pripravljalna učna pomoč, da bi se jim dostop do izobraževanja čim bolj olajšal.

Kako dolgo traja osnovnošolsko izobraževanja?

Osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji obvezno in traja 9 let. Otroci se v 1. razred osnovne šole vpišejo v tistem koledarskem letu, ko dopolnijo 6 let. Osnovnošolsko izobraževanje učenec zaključi, ko uspešno dokonča 9. razred. Osnovnošolsko obveznost pa učenec izpolni po devetih letih izobraževanja, kar nujno ne pomeni, da ima dokončan 9. razred in s tem zaključeno osnovno šolo.

Kako poteka vpis v osnovno šolo?

Otroka v osnovno šolo vpišejo starši oziroma zakoniti zastopnik ali skrbnik otroka. Praviloma se otroka vpiše v tisto osnovno šolo, ki sodi v šolski okoliš, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. V drugo osnovno šolo lahko starši oziroma zakoniti zastopniki otroka vpišejo le, če ta šola s tem soglaša.

Več informacij o vpisu starši oziroma zakoniti zastopniki ali skrbniki otroka dobijo v svetovalni službe posamezne šole.

Ali je do osnovne šole organiziran prevoz?

Osnovnošolsko izobraževanje je zaradi široko razvejane mreže osnovnih šol dostopno vsem otrokom. Šole skupaj z občino organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 km. Ne glede na to pa pravica do brezplačnega prevoza pripada učencem 1. razreda. Za učence, ki čakajo na prevoz domov, šola organizira varstvo.

Kako poteka pouk v osnovni šoli?

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Pouk poteka do 24. junija, za učence 9. razreda pa do 15. junija. Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Učenci imajo več počitnic: poleg poletnih počitnic imajo še jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo praviloma po 1 teden. Učenci imajo lahko še dodatnih 5 prostih dni po lastni izbiri.

Pouk poteka 5 dni tedensko, od ponedeljka do petka. Pouk v vseh šolah poteka dopoldne, začetek pouka se med šolami razlikuje, a nikjer se ne začenja pred 7.30.

Pred poukom se za učence 1. razreda organizira jutranje varstvo, po pouku pa se učenci od 1. do 5. razreda lahko vključijo v podaljšano bivanje, kjer se učijo, naredijo naloge, se igrajo in sodelujejo v različnih dejavnostih. Za učence vseh razredov šole praviloma po pouku izvaja tudi neobvezni dopolnilni in dodatni pouk ter različne interesne dejavnosti.

Šole imajo učbeniške sklade, iz katerih si učenci lahko sposodijo učbenike in gradiva, ki jih potrebujejo pri izobraževanju.

Za učence priseljence iz drugih držav v osnovni šoli se zagotavljajo dodatne ure slovenščine.

Kdaj se lahko vključim v srednjo šolo?

Dostop do izobraževanja na srednjih šolah je otrokom prosilcem za mednarodno zaščito in mladoletnikom brez spremstva, ki so prosilci za mednarodno zaščito, omogočen pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Prosilcem za mednarodno zaščito je dostop do srednješolskega zagotovljen pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

Kako je organizirano srednješolsko izobraževanje v Sloveniji?

Srednješolsko izobraževanje v Sloveniji delimo na:

• splošno,
• poklicno,
• strokovno.

Splošno srednje izobraževanje izvajajo splošne in strokovne gimnazije. Splošno izobraževanje v gimnaziji vodi do splošne mature in omogoča vpis na univerzo.

Poklicno oziroma strokovno izobraževanje je namenjeno opravljanju določenih poklicev in ga izvajajo poklicne in strokovne šole. Zaključi se z zaključnim izpitom oziroma poklicno maturo.

Kakšne pogoje moram izpolnjevati, da se lahko vključim v srednješolsko izobraževanje?

V  srednješolsko izobraževanje se lahko kandidat vključi po uspešno zaključeni osnovni šoli, to je po uspešno zaključenem 9. razredu osnovne šole.

Tisti, ki opravi devetletno osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključi najmanj 7. razred osnovne šole,  se lahko vključi tudi v programe nižjega poklicnega izobraževanja, ki se zaključijo z zaključnim izpitom.

Različni srednješolski programi se med seboj razlikujejo po pogojih, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za vpis v določen program. Za vpis v nekatere srednje šole morajo kandidati opraviti tudi preizkuse posebnih nadarjenosti oziroma spretnosti. Če je prijavljenih kandidatov na določen srednješolski program več, kot je na voljo prostih mest, se po vnaprej določenih merilih izberejo kandidati, ki dosežejo najvišje število točk.

Kako poteka vpis v srednjo šolo?

Vsako leto je v januarju objavljen razpis za vpis v srednjo šolo, v katerem so na voljo vse pomembne informacije. Običajno vsako leto v februarju potekajo tudi informativni dnevi, na katerih lahko kandidati obiščejo izbrane srednje šole in tam pridobijo več informacij o programih. Prijava v srednjo šolo poteka preko prijavnice za vpis v srednje šole.

Za učence priseljence iz drugih držav v srednjih šolah se zagotavlja tečaj slovenščine in dodatne ure slovenščine.

Dostop do višješolskega in visokošolskega izobraževanja je prosilcem za mednarodno zaščito zagotovljen pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

Kako je organizirano višješolsko in visokošolsko izobraževanje?

Višješolsko strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja. Sestavni del višješolskega strokovnega študija je praktično izobraževanje, ki študentom omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje delovnih izkušenj v času študija.

Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:

• študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi: to so visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi,
• študijski programi druge stopnje so podiplomski študijski programi: to so magistrski študijski programi,
• študijski programi tretje stopnje so podiplomski študijski programi: to so doktorski študijski programi.

Visokošolski zavodi v Sloveniji so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole so lahko ustanovljene tudi kot samostojni visokošolski zavodi zunaj univerz.

Kakšne pogoje moram izpolnjevati, da se lahko vključim v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje?

Na posamezno stopnjo višješolskega ali visokošolskega izobraževanja se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Več informacij o posameznih študijskih programih je na voljo na spletnih straneh višješolskih in visokošolskih zavodov, kandidati pa lahko koristne informacije in odgovore na svoja vprašanja dobijo tudi na informativnih dnevih, ki običajno vsako leto potekajo v mesecu februarju.

Prijava na vpis v višješolske in visokošolske študijske programe poteka elektronsko. Kandidati izpolnijo elektronsko prijavo pred spletnega portala eVŠ. Roki, ki so vsako leto določeni za prijavo na razpis, so javno objavljeni. V primeru, ko je kandidatov za posamezen študijski program več, kot je razpisanih prostih mest, se vpis omeji na podlagi vnaprej določenih meril, ki so javno objavljena.

Dostop do izobraževanja odraslih je prosilcem za mednarodno zaščito zagotovljen pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. V Sloveniji je izobraževanje odraslih široko dostopno, na voljo je več oblik.

Izobraževanje odraslih po javnoveljavnih programih srednjega izobraževanja

Izobraževanje odraslih po javnoveljavnih programih srednjega izobraževanja je namenjeno odraslim, ki želijo pridobiti srednješolsko izobrazbo ali poleg že obstoječe izobrazbe nova znanja in veščine. V izrednem izobraževanju se odrasli izobražujejo po javnoveljavnih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja ter po programih splošne in strokovne gimnazije.

Po uspešno zaključenem izrednem izobraževanju udeleženci pridobijo javnoveljavno izobrazbo.

Odrasli se lahko vključite  v izredno izobraževanje, če izpolnjujete pogoje glede predhodne izobrazbe ali posebnih psihofizičnih sposobnosti, predpisanih za vključitev.  V poklicnem in strokovnem izobraževanju se lahko upošteva tudi neformalno pridobljeno znanje, ki se dokazuje z izpitom.

Vpis udeležencev v izredno izobraževanje izvajajo izvajalci izrednega izobraževanja na podlagi razpisov prostih mest v programih za izredno izobraževanje, ki jih objavijo za posamezno šolsko leto.

Osnovnošolsko izobraževanje odraslih

Osnovnošolsko izobraževanje odraslih se izvaja po javnoveljavnem izobraževalnem programu osnovne šole za odrasle. Program osnovne šole za odrasle je pripravljen in prilagojen odraslim, ki jim ni uspelo zaključiti redne osnovne šole.

Po uspešno zaključenem izobraževanju po programu udeleženci pridobijo javnoveljavno izobrazbo.

Program osnovne šole za odrasle izvajajo javne organizacije za izobraževanje odraslih, vpisane v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, za izvajanje programa osnovne šole za odrasle. Vpis udeležencev v program osnovne šole za odrasle izvajajo izvajalci programa osnovne šole za odrasle dvakrat letno, in sicer enkrat v spomladanskem in enkrat v jesenskem roku. Udeleženec se lahko v program osnovne šole za odrasle brezplačno vpiše največ dvakrat.

Neformalno izobraževanje odraslih

Izobraževanje odraslih poteka tudi v obliki neformalnega izobraževanja v programih, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Ponudba programov neformalnega izobraževanja za odrasle je zelo pestra in raznolika.

Po uspešno zaključenem izobraževanju po javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki je javna listina, s prilogo, ki vsebuje popis znanj in veščin, pridobljenih v programu.

Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prosilcem za mednarodno zaščito, ki so vključeni v osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobraževanje, zagotavlja dodatno pomoč v primerih, ko sami nimajo lastnih sredstev za preživljanje in ko teh stroškov ne krije drug pristojni organ. Ta pomoč vključuje zlasti nakup učnih pripomočkov in kritje drugih stroškov za izvedbo izobraževanja, kot je na primer nakup delovnih zvezkov in učbenikov, če jih prosilcu ne zagotavlja izobraževani sistem, zvezkov in drugih pripomočkov ter plačilo ekskurzij, kulturnih, naravoslovnih, športnih in tehničnih dni, ki sodijo v obvezne izobraževalne vsebine.

Prosilec za mednarodno zaščito je upravičen tudi do subvencionirane malice v šoli.

Prosilcem, ki so vključeni v redni izobraževalni sistem in se izobraževanja redno udeležujejo, stroške javnega prevoza do izobraževalnih institucij in nazaj krije Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Redna prisotnost pomeni:

• da v srednješolskem izobraževanju prosilec ni neopravičeno odsoten od pouka več kot 35 ur v celotnem šolskem letu
• da v višješolskem in visokošolskem izobraževanju prosilec ob koncu šolskega leta uradu predloži izjavo izobraževalne ustanove o sodelovanju in napredovanju študenta v študijskem procesu
• da je pri vključitvi v programe izobraževanja odraslih prosilec mesečno prisoten na 80 odstotkih ur izobraževanja.

Stroške in obveznosti, povezane z dokazovanjem izobrazbe, ki jo je prosilec pridobil v izvorni državi, nosi prosilec sam.