Država, ki je pristojna za odločanje o vaši prošnji za mednarodno zaščito, se določi s postopkom, ki ga določa poseben predpis Evropske unije, ki se imenuje tudi Dublinska uredba. V skladu z Dublinsko uredbo je za obravnavo vaše prošnje odgovorna le ena država. V tako imenovanem dublinskem postopku se najprej ugotovi, katera država je odgovorna za obravnavo vaše prošnje za mednarodno zaščito. To pomeni, da Slovenija ni nujna tista država, ki je odgovorna za obravnavo vaše prošnje za azil in je to lahko kakšna druga država. Omenjena pravila iz Dublinske uredbe veljajo v 31 državah, ki jih sestavlja 27 držav Evropske unije in še štiri druge evropske države (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

Postopek mednarodne zaščite je glede na različne vsebinske faze kot tudi faze vložitve prošnje, mogoče razdeliti na več različnih postopkov.

Najprej poteka predhodni postopek, v katerem oseba izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in s tem postane vlagatelj namere. Več informacij o tem je na voljo (link na »vlagatelj namere«).

Kako in kje vložim prošnjo za mednarodno zaščito?

Postopek za priznanje mednarodne zaščite se začne z vložitvijo prošnje. Prošnjo vložite osebno pri pristojnem organu, to je pri Ministrstvu za notranje zadeve na naslovu Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, od ponedeljka do petka (razen praznikov) po predhodnem dogovoru. Osebje v azilnem domu ali njegovi izpostavah vam bo v zvezi s tem dalo več informacij, zlasti pa vas bodo obvestili o datumu in uri za vložitev prošnje.

Prošnjo vsaka odrasla oseba, torej oseba, ki je starejša od 18 let, vloži posamezno in v svojem imenu osebno. Prošnjo vložite na obrazcu ustno na zapisnik. Samo v primeru izjemnih okoliščin vas Ministrstvo za notranje zadeve obvesti, da lahko prošnjo podate pisno ali v elektronski obliki na predpisanem obrazcu.

Prošnjo za mladoletnika, mlajšega od 15 let, ob njegovi prisotnosti vloži njegov zakoniti zastopnik. Mladoletnik, star 15 let ali več, in mladoletnik brez spremstva podata prošnjo osebno ob prisotnosti zakonitega zastopnika.

Pri vložitvi prošnje podate izjavo o razlogih zanjo. Uradna oseba Ministrstva za notranje zadeve ali vaš zakoniti zastopnik vam lahko zastavita dodatna vprašanja, na podlagi katerih se vaša izjava o razlogih za vložitev prošnje dopolni. Pri vložitvi prošnje uradna oseba ministrstva upošteva vašo osebnost, osebne in splošne okoliščine in kulturno poreklo ter morebitno pripadnost ranljivim skupinam.

Pri vložitvi prošnje vam je, če ne razumete slovenskega jezika, zagotovljeno tolmačenje.

V okviru postopka sprejema prošnje vam bo uradna oseba Ministrstva za notranje zadeve določila tudi datum osebnega razgovora.

Ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito vam bo Ministrstvo za notranje zadeve določilo še EMŠO in izdalo izkaznico prosilca, s katero boste uveljavljali pravice, ki vam pripadajo. Na izkaznici bo napisan tudi naslov, kjer boste začasno prebivali. Ta podatek ministrstvu sporoči Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki upravlja z nastanitvami za prosilce za mednarodno zaščito in skrbi za njihovo nastanitev in oskrbo.

Osebni razgovor

Ob vložitvi prošnje vam je Ministrstvo za notranje zadeve določilo datum osebnega razgovora. Osebnega razgovora se morate udeležiti.

V osebnem razgovoru uradna oseba ministrstva ugotavlja:

–        vašo istovetnost in istovetnost družinskih članov, ki vas spremljajo,

–        razloge, s katerimi utemeljujete svojo prošnjo,

–        vsa druga dejstva in okoliščine, ki so lahko pomembna za odločitev.

Pri osebnem razgovoru vam je, če ne razumete slovenskega jezika, zagotovljeno tolmačenje. O osebnem razgovoru se piše zapisnik.

Sprejem odločitve o prošnji za mednarodno zaščito

Odločitev o vaši prošnji za mednarodno zaščito sprejme Ministrstvo za notranje zadeve. Čeprav se ministrstvo trudi, da se o prošnji odloči v najkrajšem možnem času, običajno traja več mesecev, da je odločitev sprejeta. Vašo prošnjo ministrstvo obravnava prednostno, kadar je verjetno, da je prošnja utemeljena, v primeru ranljivih oseb s posebnimi potrebami in v primeru, ko je prosilcu odrejen ukrep obveznega zadrževanja na območju ali delu območja azilnega doma ali ko je prosilcu odrejen ukrep omejitve gibanja na Center za tujce.

Ministrstvo o vaši prošnji odloči z odločbo, ki jo prejmete vi ali vaš zastopnik v pisni obliki. Besedilo odločitve kot tudi glavni razlogi za odločitev, ki jo sprejme ministrstvo, so prevedeni v jezik, ki ga razumete. Če ministrstvo z odločbo vaši prošnji za mednarodno zaščito ugodi, boste pridobili status begunca ali status osebe s subsidiarno zaščito, odvisno od pogojev, ki jih izpolnjujete. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve pa velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

V primerih, ko ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjujete pogojev za priznanje statusa mednarodne zaščite, z odločbo vašo prošnjo zavrne. Razlogi, zaradi katerih se vašo prošnjo zavrne, so določeni v zakonu, ki ureja mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve lahko s sklepom postopek za pridobitev mednarodne zaščite tudi ustavi, če na primer pred izdajo odločbe ustno na zapisnik ali v pisni obliki izjavite, da umikate prošnjo za mednarodno zaščito, ali če so izpolnjeni pogoj iz zakona, ki ureja mednarodno zaščito, po katerih se vaša prošnja šteje za umaknjeno. V primerih, ki jih določa zakon, ki ureja mednarodno zaščito in ko se vaša prošnja za mednarodno zaščito šteje za nedopustno, lahko Ministrstvo za notranje zadeve vašo prošnjo s sklepom tudi zavrže.

Pritožba zoper odločitev o prošnji za mednarodno zaščito

Zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je to odločilo o vaši prošnji za mednarodno zaščito, lahko vložite tožbo na upravno sodišče v 15 dneh od vročitve. Zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, lahko tožbo vložite v treh dneh od vročitve.

Zoper vse sklepe, ki so izdane na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito, se tožba lahko vloži v treh dneh od vročitve.

V nekaterih primerih tožba zoper odločbo ali sklep zadrži izvršitev odločbe oziroma sklepa, v drugih pa ne. V pravnem pouku v odločbi in sklepu bo to jasno napisano.

Zoper sodbe, ki jih izda Upravno sodišče Republike Slovenije, je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

V vseh postopkih, ki se na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito, vam lahko daje podporo in zagotavlja pravno pomoč svetovalec za begunce. Za podporo in pravno pomoč si lahko iz imenika svetovalcev za begunce izberete le enega svetovalca in ga pooblastite za zastopanje.

Temeljna načela

Vsaki osebi je v postopkih, ki se vodijo po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, zagotovljeno:

• informiranje,
• tolmačenje in prevajanje
• dostop do Visokega komisariata in organizacij, ki zagotavljajo pravno svetovanje,
• prejem odločitve v postopku v pisni obliki s prevodom bistvenih delov v jezik, ki ga oseba razume.

Informiranje

Vlagatelj namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito bo v okviru informiranja pred začetkom postopka sprejema prošnje dobil vse informacije o postopku mednarodne zaščite, o pravicah in dolžnostih prosilca za mednarodno zaščito, možnih posledicah neupoštevanja obveznosti in nesodelovanja s pristojnim organom, rokih za uveljavljanje pravnih sredstev ter informacije o svetovalcih za begunce in nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodne zaščite.

Informacije iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v jeziku, ki ga oseba razume.

Tolmačenje in prevajanje

V postopkih priznanja mednarodne zaščite, ki jih vodi Ministrstvo za notranje zadeve, je prosilcu za mednarodno zaščito, kadar ne razume slovenskega jezika, za spremljanje postopkov zagotovljeno tolmačenje in prevajanje. Pomoč tolmača je zagotovljena pri sprejemu prošnje in pri osebnih razgovorih, v drugih utemeljenih primerih pa po odločitvi Ministrstva za notranje zadeve.

Če na primer prosilec Ministrstvu za notranje zadeve predloži obsežno listinsko dokumentacijo, ga lahko ministrstvo pozove, da v določenem roku v tej dokumentaciji označi dele za prevod, ki so po njegovem mnenju najbolj bistveni.

Prosilec za mednarodno zaščito je v jeziku, ki ga razume, seznanjen z vsebino pisne odločitve. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.